EU podaljšuje sankcije proti Rusiji, medtem ko si prizadeva za oblikovanje mirovnega sporazuma pod vodstvom ZDA
Svet Evropske unije (EU) je v ponedeljek za nadaljnjih šest mesecev podaljšal obsežne gospodarske sankcije proti Rusiji, čeprav si Evropa prizadeva za neposreden stik z Moskvo sredi pogovorov z Ukrajino in Rusijo pod vodstvom ZDA.
Sankcije, usmerjene proti Rusiji, ki so bile prvič uvedene leta 2014, so bile po februarju 2022 znatno razširjene. Po navedbah Sveta ukrepi zajemajo trgovino, finance, energijo, tehnologijo in blago z dvojno rabo, pa tudi industrijo, promet in luksuzno blago.
Poleg gospodarskih sankcij, ki so bile podaljšane do 31. julija 2026, je EU pred kratkim sprejela tudi dodatne kazenske ukrepe. Samo prejšnji teden je blok odobril sankcije proti posameznikom in subjektom, obtoženim podpiranja ruske tako imenovane "senčne flote" tankerjev, pa tudi ločene sankcije, usmerjene v domnevne ruske hibridne operacije. Prav tako je uvedla prepovedi za dodatnih 41 ruskih plovil, domnevno povezanih s senčno floto.
Medtem je EU ponovno potrdila svojo zavezanost podpori Ukrajini. Evropski svet je na vrhu prejšnji teden odobril 90 milijard evrov (približno 105,4 milijarde ameriških dolarjev) posojilnega paketa za podporo vojaškim in gospodarskim potrebam Ukrajine v naslednjih dveh letih.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je dejal, da mora EU zagotoviti, da je "Ukrajina v najboljšem stanju za pogajanja o mirovnem sporazumu".
Te poteze poudarjajo poudarek Evrope na pritisku, hkrati pa razkrivajo zaskrbljenost, da bi bili v pogajanjih za končanje konflikta odrinjeni na stranski tir.
Ameriški mirovni načrt za Rusijo in Ukrajino, ki je prejšnji mesec pricurljal v medije, je v Evropi in Ukrajini sprožil zaskrbljenost, kritiki pa pravijo, da se močno nagiba v korist Rusije in vzbuja strahove, da bi lahko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa prisilila Ukrajino k večjim koncesijam.
Od takrat so se evropski in ukrajinski pogajalci pogovarjali s Trumpovimi odposlanci, da bi poskušali v osnutek vključiti svoje določbe, čeprav natančne besede trenutne različice ostajajo nerazkrite.
V nedeljo so se zaključili tridnevni pogovori o ukrajinski krizi, na katerih so se na Floridi in v Miamiju ločeno sestali predstavniki Združenih držav Amerike, Rusije, Ukrajine in Evrope. Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je srečanja označil za "produktivna in konstruktivna".
Rusija pa je ponudila bolj kritično oceno. Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je dejal, da Ukrajina in njeni evropski partnerji ovirajo napredek. "Dejstvo je: vsakič, ko se naš dialog z ZDA začne pozitivno razvijati, Kijev in njegovi evropski kuratorji sprejmejo izredne nujne ukrepe, da bi ga ovirali, ga deformirali, da bi ta prizadevanja skrenili s poti," je Rjabkova citirala ruska tiskovna agencija TASS.
Kljub temu si Evropa oziroma vsaj nekatere evropske države prizadevajo za bolj neposreden stik z Rusijo, namesto da bi pogajanja prepustile izključno ZDA.
Po vrhu EU v Bruslju je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da mora biti blok pripravljen na dialog z Rusijo, če trenutna prizadevanja ne bodo prinesla trajnega miru v Ukrajini. Macron je izjavil, da je pripravljen ponovno govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. S Putinom se je pogovarjal že julija.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA Novosti dejal, da je Putin pripravljen na dialog z Macronom.
Francosko predsedstvo je pozdravilo odziv Kremlja in dejalo: "V prihodnjih dneh se bomo odločili o najboljšem načinu za nadaljevanje." Dodalo je, da bodo vsi pogovori z Rusijo potekali "popolnoma pregledno" z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi zavezniki.